Poletne nevihte želja

Poletje je sopara, ki te prisili, da ostaneš v stanovanju in ti omogoči, da prebereš vse knjige, ki stojijo na polici in čakajo nate (v tem poletju bodo to zame Kaj hoče ženska? Irene Štaudohar, biografija Fride Kahlo in Nesbojev Nož, že davno odkrita poezija Marka Pavčka in najnovejša slovenska mladinska fantastika Animus). Poletje je penina na plaži, v steklenih kozarcih, ker uporaba plastike škoduje okolju. Poletje so bose noge na vročem asfaltu in v mrzli reki. Je prva jutranja kava ob zvoku petja sinic. Poletje so školjke na buzaro, mladi sir ob kozarcu malvazije, domači jagodni sladoled, solata z vrta in kislo mleko. Poletje so dolga krila in kratke oblekice, ki jih veter ovija ob pordelo kože. So sprehodi s psom v zgodnjem jutru ali poznem večeru. So kamni, nabrani na bregovih najljubše reke. So teniške dvojice, pikniki in smeh. Je zavedanje, da se dan vsak dan krajša in so večeri vsak večer hladnejši, saj oboji podajajo roko prepišni jeseni. Poletje je ščepec otroškosti in so milni mehurčki ter mini bazenčki na domači terasi. Poletje so novoodkriti recepti in učenje peke štrudlja, čili, koriander, žajbelj, bazlika in rožmarin. Poletje se skriva v okusih, v vonju, v dotiku. Boža, neži, nagaja in budi spomine, kliče po novih idejah, načrtih in izzivih. Poletje umirja, upočasnjuje čas in nas. Daje čas za razmislek o vsem, kar prihaja in omogoča možnost impulzivnih nakupov, ki bodo njegov spomin ponesli daleč v zimo. Poletje je nenazadnje rdeča šminka, dovolj obstojna, da je maska na obrazu ne razmaže. Poletje so barve – rdeča sončnih zahodov in chiantija, modra morja, zelena začimb in valovečih trav, rumena sončnic, zlata las, ki jih vrtinči veter. Poletje je radost, vsako leto znova.