Filtri na Snapchatu in smeh s skoraj najstnico, ki nežno vstopa v svet družabnih omrežij in aplikacij. Štilčki. Že drugič. Od smeha do solz. Najbolj ponosna mami nadobudne igralke. Sonce, ki greje in preganja ta neznosni veter. Samoobvladovanje, ki mu nisem kos, a počasi bom tam, kjer želim biti. Rdeči baloni. Angažirano. Predano. Tri pravljice, namesto ene. Pujsa Pepa. Prvič po devetih letih. Na glas. Recital poezije v parku, ki bo mestu dal kulturo. Če jo bo mesto želelo. Prvič, a nikakor ne zadnjič. Ponosna. Vrtnice. Klasika, ki bo vedno “in”. Zakaj pri nas cvetličarne niso odprte do večera? Res nihče več ne prinese rož, ko pride na obisk, večerjo, drink? Res nihče več ne hodi na obisk, večerjo, drink? Helikopeterji, ki imajo le vajo, a pošiljajo srh po koži. Koža, ki se ježi ob prvih sončnih žarkih. Prvi sončni žarki, ki zbujajo skomine po novih projektih, odnosih, izzivih. Skutna torta, ki ji dodam gin. Gin. Brez mojih punc ni enak. Tolažim se s penino. Jagode v njej mi budijo spomine na poletje. Hvaležna za poletje, ki ga bom užila. Preveč je tistih, ki ga ne bodo. Objemam moje štiri. Objemam. Objemam. Objemam.
