Nekoč, v davno minuli črnini nekega vesolja se je čisto tiho razpočil mehurček smeha. Smehci, veselje, dobrovoljnost, objemi, toplina in nežnosti so se razpršili, pomnožili, nekaj trenutkov lebdeli, nato pa počasi, drug za drugim padali proti zemlji. Na tej poti so se ujeli v zvezde, ki so padale naprej proti tlom, vse dokler jih niso ujele meglice. Močno verjamem, da so se te meglice ovile prav okrog tebe in mene. Dveh, ki se ne poznata, se nista nikoli srečala, dotikala, klepetala, nežila – vse dokler se nista nekoč, nekje, morda srečala. Prva sem jaz, druga/drugi si ti.
Kdo si ti? Včasih partner, ki nežnost, razumevanje in celo ljubezen preplete tudi s telesnostjo. Včasih otrok, ki veselje in drobne radosti vedno pretvori v nekaj neskončnega, večnega, najpomembnejšega. Včasih prijatelj/ica, ki dela vsakodnevne težave nežnejše in manj grozeče, temine življenja pa barva s toplino medčloveške mavrice.
Pride dan, ko mi gre vse prav in je moj svet pisane, vesel in od samega smeha obrnjen na glavo. Takrat delim s teboj same dobrote. Se razdajam, ne razmišljujoč o jutri.
Pride dan, ko me ovijeta strah in tema. Dan, ko se ne prepoznam, kljub temu, da sama s seboj in bolečo črnino sobivam že leta. Desetletja. Takrat prideš s svojo meglico moji naproti. Oviješ, odpihneš in kot morakvar (iz Harry Ppotterja) posesaš iz mene vse. Tudi dušo. Razbiješ jo na koščke. Potem pa pobereš, obrišeš in sestaviš na novo.
Potrebujem. Tvoj smeh, nežnost in obešenjaški humor, ki ga morda nikoli ne bom čisto razumela. 🙂 Tvoje zaupanje vame točno takrat, ko se iščem in nisem več jaz in si nisem všeč.
Nočem ugajanja za vsako ceno. Pričakujem predanost. Ramo. Včasih objem čeznjo ali boksarski udarec vanjo – odvisno od trenutka. 🙂 Nočem novega avta, hočem pa karte za koncert. Nočem vseh tvojih 24 ur, hočem pa gin-tonic enkrat na mesec. Nočem, da prodaš hi-fi opremo, hočem pa, da včasih zavrtiš muziko, ki je všeč meni. Nočem, da si mala jaz, hočem, da si samosvoja. Nočem tvojega usmiljenja, hočem pa, da brcneš, grizeš in sovražiš skupaj z menoj. Nočem svoje druge/boljše polovice/sorodne duše, hočem tebe. S plusi in minusi, ki se bodo z mojimi izenačili in izravnali najini življenji.
Hvala, ker si/ste! <3
