Optimistka do konca in za vedno. Podprta z vsemi (skozi leta prebranimi) fantazijskimi pravljicami za velike in male, sem prepričana, da so konci vedno srečni. …

Ljubezen do dežja pride počasi. S ponovnim odkritjem otroka v sebi. Z modrostjo, zrelostjo in umirjenostjo, ki jih prinašajo leta. Rodi se ob dneh, ko …

Atopijski dermatitis (AD)* je bolečina, je sram in je skrb. So solze in neprespane noči. Je jok. Moj in njen. So kratki rokavi, tudi poleti. …

Počakalo bo umazano perilo in tudi tisto, ki se že dve uri brezplodno vrti v sušilcu. Počakali bodo miza, polna drobtin sladkih mafinov od zajtrka …

Petkovi večeri. Nedeljska jutra. Prvi sneg. Mala črna obleka. Kava v tišini jutra, ki se preliva v dan. Mangov sladoled. Doktor Živago. Big foot mama, …

V teh dneh omejenih druženj, pomanjkanja objemov, pršečega smeha in prhutajočih poljubov, občudujem svoje punce, dame, babnčke – tako od daleč. In vidim, kako “fajne” …

Bila sem divja srednješolka. Pa nikakor ne v slabšalnem pomenu te besede. Pač divja, pogumna, radovedna. Moja dva sta vsekakor preživela že kaj hujšega, kot …

Pride dan ali več njih, ko se mi vse zdi nerešljivo, življenje me teži, mi postavlja prepreke in se na splošno trudi, da bi pregnalo …

Sedim na terasi nad barcelonsko Ramblo. Pred menoj kozarec temno rdečega vina. Hvaležna sem tako močno, kot so ljudje-kipi pod menoj negibni. Sedim na balkonu. …

Nekoč, v davno minuli črnini nekega vesolja se je čisto tiho razpočil mehurček smeha. Smehci, veselje, dobrovoljnost, objemi, toplina in nežnosti so se razpršili, pomnožili, …