Sama sanjam za dve ali tri. Sama plešem in pojem na glas. Berem. Gledam nanizanke in filme. Izbiram oblačila in čevlje njej in sebi (in …

Petkovi večeri. Nedeljska jutra. Prvi sneg. Mala črna obleka. Kava v tišini jutra, ki se preliva v dan. Mangov sladoled. Doktor Živago. Big foot mama, …

Sedim na terasi nad barcelonsko Ramblo. Pred menoj kozarec temno rdečega vina. Hvaležna sem tako močno, kot so ljudje-kipi pod menoj negibni. Sedim na balkonu. …

Nekoč, v davno minuli črnini nekega vesolja se je čisto tiho razpočil mehurček smeha. Smehci, veselje, dobrovoljnost, objemi, toplina in nežnosti so se razpršili, pomnožili, …

Sprašujem te, kdaj prideš? Prideš kmalu? Ne morem spati. Čakam te. Je večer, ki ga je zakuhal dan hrepeneč po dvojini. Najina dvojina… Povsem drugačna …

Kadar je mama sama,je šefica, je sama svoja. Včasih bere, piše blog,gre z avtom na en krog,kliče moža in vse svoje punce,sprehodi psa, gre po …

Ko sem bila otrok, sem nadvse rada pomagala pri vseh delih okrog hiše in po vrtu – otroška domišljija se pač nikjer ne razvija bolje, …

Pride obdobje, ko se večkrat na dan vprašam, če so me res morali vzgojiti v tako zelo prijazno, vljudno, vestno, popolnoma “nejebivetrsko” in absolutno odgovorno …

Vstajam zgodaj in vsakodnevno užijem umirjenost jutra, ki nežno prebuja, daje mislim prosto poti in me neži – vse, v slabe pol ure, preden se …

Da ne bom samo jamrala, še en pozitiven, optimističen in na sploh dobrovoljen zapis o tem, kako sva se zabavali, ko sva pekli kruh. Kruh …